FESTIVAL IZIS

»Najmočnejše medijske organizacije enaindvajsetega stoletja bodo toplotne. Kroženje slik, zvokov, videoposnetkov in besedil bo odvisno od obsežnega režima ogrevanja in hlajenja. Podatki in omrežja bodo, tako kot ljudje, ki jih povezujejo, vedno bolj krhki. Če bo ali prevroče ali prehladno, se bodo platforme zrušile. Digitalna infrastruktura – podatkovni centri, mrežne centrale in optični kabli – bodo izčrpavali energijo planeta, da bi ustvarili stabilno termično okolje – ne za ljudi, temveč za informacije.«

Nicole Starosielski, Media Hot and Cold, 2022

Trinajsta izdaja festivala IZIS tematizira informacijski hrup in raziskuje (ne)zmožnosti komuniciranja v času komunikacijskega kapitalizma. Sprašuje se, kaj se zgodi s sporočilom v gmoti postresnic, dezinformacij, lažnih novic, pa tudi hiperinflacije podob ter vsebine, ki jo ustvarjajo stroji, denimo ‘boti’ ali umetna inteligenca. Kako govorice, oglasi, priporočila, viralni videoposnetki, privatni in javni posnetki z vojnih območij ali podobe katastrof vplivajo na sporočilo, ki kroži v istem komunikacijskem prostoru? Mogoče je odvisno, iz čigave perspektive razumemo sporočilo. Iz človeške perspektive na vsebino sporočila vplivajo različni kulturni, jezikoslovni in drugi dejavniki, pri strojih pa je to le stvar izračuna. Po enem izmed prvih modelov komunikacije, Shannon–Weaverjevem modelu, šum iz ozadja kontekstualizira informacijo, informacija pa potrebuje šum za uspešen prenos. Drugače povedano – brez šuma ni informacije. Hkrati pa prejeti informacijo ali percipiranje ni enako kot precizno razumevanje zunanjega sveta. Kot poudari umetnik in pisatelj Trevor Pagelan, »/…/ vrzel med tem, kar čutimo, in tem, kar percipiramo, je mogoče zapolniti z vsemi vrstami neposrednih injekcij in nasprotujočih si halucinacij. Resničnost tako postaja precej zapletena zmešnjava materialnega, imaginarnega, zaznavnega in nezaznavnega – vse to pa je mogoče manipulirati.« Kaj se zgodi s smislom, če sporočilo cirkulira v okolju, v katerem nove oblike medijev, kot zapiše Pagelan, »/…/ proizvajajo in prepričujejo, modulirajo in manipulirajo, oblikujejo poglede na svet in dejanja, da bi nas prepričali v to, v kar želijo, da verjamemo, ter da bi iz njih izluščili vrednost in vplivali.«

End of message oziroma eom je standardna oznaka za zaključek e-korespondence, oznaka za sporočilo, ki ne pričakuje odgovora. Zato v okviru letošnjega IZIS-a konec sporočila postaja metafora zlomljene, nesmiselne in prekinjene komunikacije, ki hkrati ne spremlja dialoga in ne potrebuje naslovnika_ce za svoj obstoj. Neskončna proliferacija vsebin, ki mogoče nikoli ne pride do naslovnika_ce, le ilustrira podrejenost komunikacije ekonomski logiki. Kvantiteta preglaša kvaliteto. V mehanski predstavi pa sodelujejo vsi – od človeka do bota in generativne umetne inteligence – in hkrati eni oponašajo druge brez vedenja, kdo se s kom pogovarja. V hiperprofitabilnem okolju se čuti gniloba internetskega trupla, ki se prilagaja prioritetam posameznih platform, ki na koncu vplivajo na oblikovanje digitalne subjektivnosti. Tako je tudi, čeprav smo do potankosti seznanjeni s podobami in zapisi o genocidu v Palestini, politično delovanje v preprečevanju istega ohromljeno in informacija o tem le je. Ne pričakuje nobene akcije. Temveč, kot zapiše umetnik in pisatelj James Bridle v knjigi New Dark Age, »/…/ informacije in nasilje so popolnoma in neločljivo povezani, tehnologije, ki naj bi uveljavljale nadzor nad svetom, pa pospešujejo uporabo informacij kot orožja. Čeprav so posledice vidne povsod, še naprej pripisujemo prekomerno vrednost informacijam, ki nas zaklepajo v ponavljajoče se cikle nasilja, uničenja in smrti.«

Ironično, prav zato, ker sfera podatkov in informacij temelji na abstraktnem času in prostoru kapitala, materialne posledice komunikacijske infrastrukture ogrožajo temeljne pogoje življenja. Ne le, da dostop do poceni energije predpostavlja možnost medčloveškega konflikta, temveč ima za posledice tudi ogromen ogljični odtis, onesnaženje, digitalni oziroma elektronski odpad ter rudarjenje surovin. Zato »konec sporočila«, ki ga festival naslavlja, vsebuje tudi materialno plast, ki sporočilo omogoča. Tokrat ne naslavlja materialnih pogojev proizvajanja informacij, ampak bolj iz različnih človeških in več-kot-človeških perspektiv razgrinja različne plati (spo)razumevanja.

– Irena Borić, kuratorica IZIS

Reference:

James Bridle, New Dark Age. Technology and End of Future (Verso, 2018)

Rosa Menkman, The Glitch Moment(um) (Institute of Network Cultures, 2011)

Trevor Pagelan, “Society of the Psyop, Part 2: AI, Mind Control, and Magic,” e-flux Journal, no. 148, October, 2024, https://www.e-flux.com/journal/148/631017/society-of-the-psyop-part-2-ai-mind-control-and-magic

Trevor Pagelan, “Society of the Psyop, Part 3: Cognition and Chaos,” e-flux Journal, no. 149, November, 2024, https://www.e-flux.com/journal/149/639555/society-of-the-psyop-part-3-cognition-and-chaos 

Hito Steyerl, Medium Hot: Images in the Age of Heat (Verso Books, 2025)